Slovenski etnografski muzej

Srečevanja s Kitajsko: 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture

From 
31. August 2006
TO 
3. September 2007

31. avgust 2006 - 3. september 2007

Razstava z okoli 300 razstavljenimi predmeti odkriva kulturo in umetnost stare in nove Kitajske. Začenja se z uvodnim delom, ki odpira pogled na različna historična obdobja Kitajske od 18. stoletja dalje in se zaključuje s t.i. poglavjem Kitajski izziv, ki pripoveduje o globalnih razsežnostih sodobne Kitajske in o kitajskih srečevanjih s Slovenijo

Razstava Srečevanja s Kitajsko, 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture z izbranimi predmeti v 1. nadstropju razstavne hiše na skoraj 900 m2 razkriva bogastvo kitajskih zbirk, ki jih hrani SEM. Razstava prvič doslej v takšnem obsegu razgrinja zgodbe njihovih zbiralcev. Med zbiralci, katerih predmete je moč videti na razstavi, so številni misijonarji kot so: pater Peter Baptist Turk, baron Ferdinand Auguštin von Hallerstein, Andrej Majcen, Jožef Kerec in drugi darovalci. Najobsežnejša in najpomembnejša kitajska zbirka SEM je Skuškova zbirka. Predmeti oz. umetnine iz te zbirke predstavljajo rdečo nit razstave Srečevanja s Kitajsko in se pojavljajo skozi celo razstavo.

Slovenski etnografski muzej hrani kitajske predmete več kot dvajsetih zbiralcev, ki jih je podrobneje raziskovala dr. Pavla Štrukelj, prva kustosinja za zunaj evropske zbirke nekdanjega oddelka SEM - Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah, ki je deloval od leta 1964 do konca 80- let. Med zbirkami zasedata najvidnejše mesto zbirki slovenskega misijonarja patra Petra Baptista Turka z več kot 160 predmeti pretežno religioznega pomena in najobsežnejša ter tudi najpomembnejša tako imenovana Skuškova zbirka, ki je v muzej prišla leta 1963. Obsega naslednje skupine predmetov iz Pekinga in osrednjega kitajskega ozemlja, ki so jih izdelali v obdobjih od 15. do začetka 20. stoletja: bogato rezljani primerki pohištva iz pretežno sandalovine in palisandrovega lesa, ki so bili del opreme cesarskih palač in paviljonov; dvorne moške in ženske plašče; kaftane, obuvala, nakit, pahljače, orožje; pa izdelke iz keramike in porcelana, bronaste budistične kipce, obredne posode, novce, lampijone in številne uporabne predmete, skupaj 325 predmetov, 196 primerkov denarja in okrog 300 rezljanih sestavnih delov za paviljon.

Avtor razstave je kustos in muzejski svetovalec Slovenskega etnografskega muzeja Ralf Čeplak Mencin. Omogočilo jo je Ministrstvo za kulturo RS. Zanjo so ustvarjali še ątevilni drugi sodelavci iz Slovenskega etnografskega muzeja, Arhitekturni atelje Ostan in Pavlin, studio Uvid - grafično oblikovanje in drugi.

Spremno besedilo Ralf Čeplak Mencin

Kitajska s svojo skoraj pet tisočletno civilizacijo buri duhove na zahodu vse od sredine 13. stoletja, ko je tančice skrivnosti z njenega obličja začel odstirati beneški trgovec in popotnik Marko Polo. Po svilenih poteh niso potovali samo svila, čaj in porcelan, ampak tudi ideje, izumi, filozofije in religije.

Kitajska je s svojo drugačnostjo že nekdaj privlačila radovedne posameznike z ozemlja današnje Slovenije. Misijonarji, mornarji, pustolovci, diplomati, arhitekti, novinarji, pisatelji in konservatorji so bogato kitajsko kulturo rojakom približali s pisnimi pričevanji in s predmeti, ki so jih bolj ali manj naključno zbirali na Kitajskem. Ti dokumenti in predmeti so postali del muzejskih in arhivskih zbirk in so tudi povod za Srečevanja s Kitajsko - razstavo, s katero odkrivamo življenjske zgodbe posameznic in posameznikov ter kitajsko dediščino, ki so jo zbrali.

Historično kartografsko gradivo v uvodnem delu razstave odpre pogled na različna obdobja te dežele - od Kitajske 18. stoletja, kamor segajo prvi dokumentirani stiki slovenskih rojakov s to deželo, pa vse do današnje Ljudske republike Kitajske. Razstavljene upodobitve "Kitajcev", kot so si jih v 17. in 18. stoletju predstavljali v Evropi in z njimi vplivali na tedanje modne trende, so bile priljubljena dekoracija plemiških in meščanskih stanovanj tudi na Kranjskem, tako plemiške družine Leslie na ptujskem gradu, ki je po zgledu svetovljanskih evropskih prestolnic poskušala posnemati bivalna okolja oddaljenih kultur.

Razstava s pismi in grafikami osvetljuje življenje barona Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina, ki je sredi 18. stoletja kot misijonar in dvorni astronom na Kitajskem preživel celih šestintrideset let in postal celo mandarin tretje stopnje. Na razstavi se posvetimo Almi Karlin, popotnici in pisateljici, ki je svoj prvi roman posvetila Kitajski, objavila pa ga je še pred svojim bivanjem na Kitajskem, in arhitektu Ivanu Jagru, ki je pomagal obnoviti v boksarski vstaji poškodovano avstro-ogrsko veleposlaništvo v Pekingu. Predstavljamo zgodbo misijonarja frančiškana patra Petra Baptista Turka, ki je triinštirideset let deloval na Kitajskem, v slovenskem tisku objavljal članke o Kitajcih, Deželnemu muzeju Rudolfinumu pa podaril številne budistične kipce.

Razstavljen je tudi del neprecenljive zbirke kitajskih predmetov, ki sta jih Sloveniji podarila Ivan Skušek ml. in njegova japonska žena Tsuneko Kondo Kavase - Marija Skušek, ki sta se v času prve svetovne vojne spoznala v Pekingu. Takratne velike politične spremembe na Kitajskem so Skušku olajšale nakupovanje starin, in ko sta leta 1920 skupaj z njenima otrokoma iz prvega zakona pripotovala v Ljubljano, je tako za njimi prispelo še več zabojev kitajskih starin. Skušek je sprva nameraval sam odpreti Kitajski muzej, a je zaradi pomanjkanja sredstev misel na to opustil in svojo zbirko podaril državi.

Nenavadna je tudi zgodba arhitekta in konservatorja Milana Kovača, ki je s svojimi konservatorskimi inovacijami sodeloval pri konserviranju glinenih vojščakov iz Xiana. To je sodobna zgodba - kakor je sodobno enajstletno delo Oddelka za azijske in afriške študije ljubljanske Filozofske fakultete, ki ga predstavljamo kot pomemben člen v mreži stikov s Kitajsko, saj je vzgojil in vzgaja številne sinologe - strokovnjake za Kitajsko.

Razstavo zaključujemo s poglavjem Kitajski izziv, ki govori tudi o kitajskih srečevanjih s Slovenijo ter o globalnih ekonomskih in kulturnih razsežnostih sodobne Kitajske.

Deli