Slovenski etnografski muzej

Foitovi fotografski zapisi na steklu

Datum objave 
15. junij 2016
Kaj 
Novice
Kontakt 
Swich logo

V okviru mednarodnega projekta SWICH v Slovenskem etnografskem muzeju pripravljamo in izvajamo aktivnosti, povezane z neevropskimi zbirkami iz afriškega kontinenta.

Tovrstne zbirke hranijo tudi v dveh drugih slovenskih muzejih. V Muzeju Velenje je zbirka češkega akademskega kiparja Františka Vladimirja Foita, v Koroškem pokrajinskem muzeju pa skrbijo za zbirko dr. Franca Tretjaka, ki je kot ekonomist in finančni svetovalec 18 let delal v več afriških državah. Ker je eden od naših ciljev okrepiti sodelovanje z obema muzejema v zvezi z afriškimi zbirkami, smo člani projektne skupine SWICH v začetku junija obiskali Muzej Velenje. Tam smo se srečali s kustosom Blažem Verbičem in si ogledali stalno postavitev Foitove zbirke. Obenem pa smo si v Muzeju novejše zgodovine Celje ogledali gostujočo razstavo Muzeja Velenje z naslovom Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu, ki jo je leta 2012 pripravil Blaž Verbič.

Osebna zgodba češkega kiparja Františka Foita je izjemno zanimiva, predvsem pa pozornost vzbudi podatek, da večino njegove zbirke ne hranijo na Češkem, temveč v muzeju v Velenju. Blaž Verbič nam je orisal Foitovo zgodbo ter opozoril tudi na pomembno povezavo s Slovenskim etnografskim muzejem. Foit se je rodil leta 1900 v kraju Tabor na Češkem. Mladost je preživel v češkem mestu Telč, kjer se je v očetovi kamnoseški delavnici navdušil za kiparstvo. Sledil je svojim sanjam in se šolal na več kiparskih šolah ne le na Češkem, temveč tudi v tujini. Ko je v Parizu v izložbi neke starinarnice videl tri afriške maske, je v njem vzniknila želja: potovati v afriške dežele. Leta 1931 se je v družbi biologa dr. Jiřija Bauma odpravil na svojo prvo pot po afriškem kontinentu. Potovala sta od Egipta preko Sudana, Konga, Ugande, Kenije, današnjih Tanzanije, Zambije in Zimbabveja do Cape Towna v Južni Afriki. Med potjo sta fotografirala in snemala film ter raziskovala vsak na svojem področju. Foit je po vrnitvi na Češko izdal svoj dnevnik z naslovom Autem napříč Afrikou (Z avtomobilom po Afriki). Na drugo pot z avtom sta se leta 1947 z ženo Ireno odpravila od Alžirije preko Sahare do Demokratične republike Kongo. Po številnih doživetjih v več državah sta se leta 1960 naselila v Nairobiju v Keniji, kjer je Foit delal kot kipar, kasneje pa je tudi učil na univerzi Kennyata.

Povezava zakoncev Foit s takratno Jugoslavijo se prične leta 1968. Takrat ju je jugoslovanski veleposlanik v Keniji Ivo Pelicon predstavil direktorju Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Borisu Kuharju, ki je takoj začel urejati potrebne dokumente za njuno vrnitev v Evropo. Zaradi praške pomladi in sovjetske zasedbe Češkoslovaške je bila njuna vrnitev v domovino nemogoča. Leta 1971 sta František in Irena Foit prišla v Jugoslavijo in se nastanila v Velenju. Tam so jima priskrbeli stanovanje in ponudili prostor za razstavitev njunih predmetov. Država se je umetniku obvezala izplačevati pokojnino, Foit pa je Velenju odstopil svojo etnografsko zbirko. Predmeti, ki jih je zbral v petindvajsetih letih bivanja v afriških državah in tudi tisti, ki jih je izdelal sam ali pa njegovi študenti, so na ogled na stalni postavitvi v Muzeju Velenje.

V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali gostujočo razstavo kustosa Blaža Verbiča Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu, na kateri je predstavil Foitove izbrane diapozitive na steklu, ki jih je popotnik posnel na svojem prvem potovanju z dr. Jiřijem Baumom. Pred pripravo razstave je bilo treba izbrane diapozitive očistiti, konservirati in nekatere tudi restavrirati ter jih digitalizirati. Ker diapozitivi niso bili opremljeni, je bilo treba pridobiti podatke o motivih, pri čemer je bil v veliko pomoč Foitov dnevnik. Tako je večina diapozitivov na razstavi opremljenih z njegovimi komentarji, dopolnjujejo pa jo tudi predmeti iz njegove zbirke. Muzej Velenje sicer hrani 530 Foitovih fotografij na steklo.

Obisk Muzeja Velenje ponuja dobra izhodišča za sodelovanje v nadaljnjih projektih obeh muzejev. Afriških zbirk v Sloveniji ni v izobilju, zato se je smiselno povezovati in jih predstavljati ter interpretirati s skupnimi močmi. Čaka nas torej še obisk Koroškega pokrajinskega muzeja, kjer je kot stalna postavitev na ogled Tretjakova afriška zbirka, poimenovana Brv med prijatelji. Tudi mi vzpostavljamo most – most med muzealci, prijatelji afriških zbirk!

Tina Palaić

Zbirka mask Františka Foita v Muzeju Velenje. Foto: Marko FrelihNa razstavi Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu so predstavljene kopije izbranih Foitovih diapozitivov na steklu, ki jih je posnel med prvim potovanjem v afriške dežele leta 1931. Foto: Tina PalaićFrantišek Foit je med pripadniki več ljudstev, ki jih zaradi nizke rasti slabšalno imenujemo pigmejci, zbral lepo zbirko lutk, ki so jih uporabljali za gledališče. Foto: Marko FrelihKustos Blaž Verbič pripoveduje življenjsko zgodbo akadamskega slikarja Františka Foita. Foto: Marko FrelihV Muzeju novejše zgodovine Celje smo obiskali razstavo Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu.Zemljevid, ki prikazuje njegovo prvo pot po afriških deželah, je bil del Foitove zapuščine Muzeju Velenje. Razstavljen je na razstavi Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu. Foto: Tina Palaić
Deli