Slovenski etnografski muzej

Sodobni nomadi

Od 
1. junij 2006
Do 
14. junij 2006

1. junij - 14. junij 2006

Fotografska razstava Mohameda Souleymana iz Nigra z naslovom Sodobni nomadi v spomin dr. Borutu Brumnu.

Razstava je posvečena etnologu in antropologu dr. Borutu Brumnu, ki se je ob raziskovalnem delu posvečal tudi političnim problemom v Afriki in je med drugim opravil terensko raziskavo med Tuaregi v Nigru.

Razstava spremlja mednarodni spominski simpozij Prostori srečanja, ki bo potekal med 1. in 3. junijem 2006 v Ljubljani na Filozofski fakulteti in v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Prav tako so ob simpoziju v Murski Soboti študenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili razstavo z istim naslovom kot ga nosi simpozij.

Razstava Sodobni nomadi je posvečena spominu na enega najvidnejąih slovenskih etnologov in antropologov dr. Boruta Brumna in je nastala na pobudo njegove življenjske sopotnice etnologinje Sarah Lunaček. Tako Borut Brumen kot Sarah Lunaček sta raziskovala življenje Tuaregov - potujočih nomadov v Nigru, kjer sta srečevala mnoge tuareške nomade, z njimi živela in navezala prijateljske vezi.

Eden teh prijateljev je Souleyman Mohamed, avtor 34 fotografij (izbor izmed več sto fotografij) na razstavi, ki je na povabilo Sarah Lunaček pripotoval iz Nigra v Ljubljano, da bi skupaj pripravila razstavo z naslovom Sodobni nomadi. Sarah Lunaček je sama več kot leto dni (v 2003 in 2004) živela s Tuaregi v Nigru, saj je delala na raziskovalnem projektu "Percepcije Evropejcev in Američanov ter predstave o Zahodu v Agadezu (Niger)".

Souleyman Mohamed izhaja iz nomadske družine skupine Illbakan, ki nomadizira področje Azawaka na severozahodu Nigra. Danes živi s svojo družino v mestu in na podeželju. Preživlja se kot električar, nomadski živinorejec, šofer in vodič. Že dve desetletji s fotografskim aparatom beleži dogajanje okrog sebe. Na razstavi predstavlja pomembne utrinke iz življenja Tuaregov (sami se imenujejo Kel Tamašek), ujete v objektiv v zadnjih dveh letih. Njegova fotografska pripoved se dotika dela ob domačem vodnjaku, letne transhumance na slano pašo, problemov suše, sedentarizacije ter vpliva globalizacije in prilagajanja nanjo.

Tuaregi naseljujejo obsežno območje, ki se razprostira v Sahari in v Sahelu. Tuareško ljudstvo danes živi v različnih državah: v Alžiriji, kjer živijo konfederacije Kel Ahaggar, Taï Toq, Kell Ajjer (približno 200.000 oseb), v Libiji, kjer je konfederacija Kel Ajjer (približno 100.000 oseb), v Maliju, kjer so konfederacije Kel Adrar, Oullimiden Kel Ataram (približno 500.000 oseb), v Burkini Faso (približno 50.000 oseb) in v Nigru s konfederacijami Kel Aïr, Oullimiden Kel Dinig, Kel Gress in Imouyourag. Te velike konfederacije so sestavljene iz več »etničnih skupin« (tawshiten). V Nigru je 800.000 Tuaregov, pri čemer šteje dežela 12 milijonov prebivalcev.

Tuaregi imajo svoj jezik – tamašek, svojo pisavo – tifinar in kodeks obnašanja – ašak. Tuareška družba je monogamna, šotor, gospodinjska oprema kot tudi del čred pripadajo ženskam. Živijo pretežno od živinoreje, so nomadski živinorejci in deloma vrtnarji. Danes so se nekateri nomadi zaradi hudih suš, ki so zdesetkale njihove črede, prisiljeni sedentarizirati. S sedentarizacijo izgubljajo svojo kulturo in se učijo novega načina življenja, ki temelji na trgovanju, rokodelstvu, tehniki, in turizmu; svoje otroke pošiljajo v šolo.

Deli