Slovenski etnografski muzej

Z jaslicami v božični čas

Od 
7. december 2006
Do 
7. januar 2007

7. december 2006 - 7. januar 2007

Na razstavi Z jaslicami v božični čas je predstavljenih več kot 60 slovenskih jaslic, ki so jih iz različnih materialov ustvarili številni slovenski mojstri in umetniki (večinoma člani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije), navdahnjeni od svetopisemskega dogodka rojstva Jezusa Kristusa, v času od sredine 20. stoletja do danes.

Gostujoča razstava Društva ljubiteljev jaslic Slovenije

Jaslice, ki so največkrat tridimenzionalna miniaturna upodobitev Kristusovega rojstva, poklona pastirjev in Sv. treh kraljev, že stoletja burijo domišljijo po vsem svetu. Danes, v sodobnem času, so njihove postavitve in uprizoritve v božičnem času ena najprivlačnejših tem za ljudi; za tiste, ki jih hodijo občudovat, za tiste, ki jih ustvarjajo in ne nazadnje za tiste, ki jih sami uprizarjajo z igro, da tako postanejo žive jaslice. Jaslice so izdelane iz različnih materialov, na ogled pa jih postavljajo v cerkvah, domovih, v javnih prostorih, na razstavah in kot žive jaslice v naravnem okolju.

Jaslice naj bi se razvile iz duhovnih iger o Kristusovem življenju v 11. stoletju. Frančišek Asiški je leta 1223 v gozdni votlini postavil prve žive jaslice. V votlino je pripeljal vola in osla in tam imel za božič polnočnico.

Prve jaslice so v Sloveniji postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Slovenski etnografski muzej hrani redke primerke jaslic, mednje sodijo papirnate Gasparijeve jaslice iz leta 1921. Nekatere izbrane je mogoče videti na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo, npr. bakrorezne in lesorezne plošče za tiskanje jasličnih figuric iz druge polovice 18. st. in sredine 19. st., omarične jaslice iz 19. st. in Gasparijeve papirnate jaslice.

Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile tudi v druge cerkve, od tam pa v plemiške domove, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice, razširjene tudi v meščanskih domovih. V večini kmečkih domov so najprej postavljali papirnate jaslice, potem tudi figuralne iz lesa, mavca ali gline. Figuralne jaslice so zahtevale več prostora, zato so se iz bogkovega kota selile na predalnike. Jaslice so največkrat postavljali otroci. Jaslična ustvarjalnost je konec 20. stoletja znova oživela.

Razstava bo na ogled do 7. januarja 2007.

Kustodinja razstave: Nina Zdravič Polič. Razstavo je oblikovala: Mojca Turk.

Deli