Slovenski etnografski muzej

Zatrobi na glas! Leseni rogovi na Slovenskem

Od 
19. december 2002
Do 
19. januar 2003

19. december 2002 - 19. januar 2003

Razstava pripoveduje o Lesenih rogistih in zgodbo o Jožetu Setničarju, doma iz Kresnic pri Litiji, amaterskem trobentaču in izdelovalcu rogov iz drevesnih vej, ter ustanovitelju ansambla Leseni rogisti.

K najbolj priljubljenim aerofonom na Slovenskem nedvomno sodijo različne piščali in trstenke. Trobil je v našem ljudskem instrumentariju manj, med njimi pa so vsekakor najbolj zanimivi leseni rogovi. Ti se močno razlikujejo od npr. švicarskega alpskega roga. Narejeni so iz primerne drevesne veje (večkrat daljše od dveh metrov), ki jo izdelovalec najprej natančno prežaga na dvoje, nato po sredini izvotli, na koncu pa ponovno zlepi skupaj in (navadno še) ovije z češnjevim lubjem. Trobila in rogovi, s katerimi so godci večkrat spremljali ples, se pri nas omenjajo že v 15. stoletju (Santonino, Popotni dnevnik 1485-1487), podrobno pa je leseni rog opisan in dokumentiran v znameniti Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske natanko dve stoletji za tem (1686).

V šesti od petnajstih knjig tega svojega monumentalnega dela Valvasor, polihistor in (pred)etnograf ter detajlni in duhoviti popisovalec kranjskih dežel, natančno popiše kako Dolenjci narede svoje rogove: "...Vzamejo kos lesa, ki je en ali poldrugi seženj dolg (tj. približno poldrugi meter do dva in četrt) in na eno stran ukrivljen, včasih pa raven. Obsekajo ga, da je zgoraj ozek, spodaj širok, razcepijo in s krivim nožičem izdolbejo, nato ga spet sestavijo in s smolo zalepijo. Ovijejo ga s češnjevim lubjem in imenitni umetelni rog je narejen..." Za tem pa pristavi še: "Take rogove delajo tudi na Gorenjskem in trobijo nanje razne viže tako dobro in čisto, kakor zmore pravi trobentač na pravo trobento..."

Leta 1996 je Jože Setničar, amaterski trobentač iz Kresnic, začel neodvisno od navedenih virov, iz vej izdelovati svoje lastne lesene inštrumente, rogove iz vej, ter dve leti zatem ustanovil ansambel Leseni rogisti.

Zgodba Lesenih rogistov se je začela pravzaprav leta 1996, ko je Jože Setničar, doma iz Kresnic pri Litiji, amaterski trobentač pri pihalni godbi iz Moravč, začel kot samouk neodvisno in ne da bi karkoli vedel o tovrstni tradiciji na Slovenskem, izdelovati svoje lastne rogove iz vej. Ideja se mu je porodila na nekem sprehodu nedaleč od Vač, mestu, kjer je bila izkopana tudi naąa znamenita hallstattska situla s sliko prazgodovinskega godca na trstenke.

Smrekova veja v obliki velike trobente, ki jo je našel na tleh, se mu je zazdela primerna, da bi iz nje lahko izdelal lesen inątrument. Pobral jo je in nesel domov.

Njegovih več kot 80 do sedaj narejenih rogov (nekateri od njih so celo daljši od 5 metrov) predstavlja zanimivo (in živo) zbirko originalnih glasbil. Na razstavi Zatrobi na glas! v SEM pa si bomo lahko ogledali skoraj štirideset Setničarjevih lesenih rogov, ki bodo ob originalnem "Valvasorjevem rogu" zaživeli tudi v zanimivem časovnem loku.

Kustos razstave: mag. Igor Cvetko

Postavitev: arch. Mojca Turk

Deli