Slovenski etnografski muzej

Zgodba o Savitri

Od 
23. januar 2003
Do 
2. februar 2003

23. januar - 2. februar 2003

Fotografska razstava Matjaža Krivica na temo Indija

Slovenski etnografski muzej je v sodelovanju z Založništvom Abram iz Branika na Krasu za začetek leta 2003 priredil poseben dogodek, posvečen staroindijski kulturi oziroma književnosti.

23. januarja je bila v muzeju predstavitev knjige, iz sanskrta prevedene Zgodbe o Savitri iz obsežne pesnitve staroindijske epopeje Mahabharata. Zgodbo o Savitri je prevedla indologinja in prevajalka dr. Vlasta Pachainer Klander.

Predstavitev knjige je spremljala priložnostna razstava iz treh delov. Prvega predstavlja razstava ilustracij in drugih likovnih del slikarja in kiparja Petra Abrama. Njegove ilustracije najdemo tudi v knjigi Zgodba o Savitri. Ponazarjajo očem skrit svet, so metafore in izraz notranjega in duhovnega bivanja ter doživljanja Savitri, osrednjega ženskega lika te zgodbe.

Drugi sklop so fotografije Matjaža Krivica. Te predstavljajo podobe iz Indije, ki jih je fotograf posnel na enem od svojih popotovanj v tem predelu sveta. Matjaž Krivic že petnajsto leto raziskuje različne oddaljene predele sveta in išče drugačnost, kar se odraža v njegovih dovršenih reportažnih fotografskih posnetkih. Leta 2002 je bil dobitnik nagrade »Fotograf leta«, ki jo podeljuje Royal Geographical Society iz Londona.

Razstavo dopolnjujejo še izbrani predmeti iz indijske zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, in sicer sarija, značilno indijsko glasbilo sitar in obredna školjka za klicanje boginje Kali ter drugi.

Ob tem dogodku je 24. januarja ob 18. uri v Slovenskem etnografskem muzeju fotograf Smiljan Šiška prvič javno predstavil svoj video film o Kumbh Meli. Gre za ekskluzivni dokumentarni video, ki ga je Smiljan Šiška posnel kot neposredni udeleženec tega srečanja svetih mož, učiteljev, popotnih menihov in religioznih ljudi leta 2001.

Kumbh Mela je najbrž eno najstarejših in najbolj množičnih religioznih srečanj, ki priča o starodavnem izročilu. Zato se še danes v Nasiku na Sipri, v Ujjainu na reki Godavari, v Hardwarju na Gangesu in Allahabadu na sotočju dveh zemeljskih rek, Yamune in Gangesa, ter tretje, svete reke Sarasvati, izmenično vsaka tri leta zbere neznanska množica vernikov, ki se obredno okopa in očisti v vodah ene od svetih rek.

STAROINDIJSKA EPOPEJA MAHABHARATA je bogata zakladnica najzgodnejših pričevanj o duhovni zapuščini naše civilizacije. Obsežna pesnitev, ki v celoti obsega 106.000 kitic, je za Slovence nedosegljiv prevajalski podvig, zato jo lahko okušamo le po odlomkih - eden izmed takšnih vsebinsko zaključenih delov je priljubljena Bhagavadgita, Gospodova pesem, v prevodu gospe Vlaste Pacheiner-Klander. Tokrat nam ista prevajalka, in hkrati odlična poznavalka straoindijske književnosti, predstavlja zgodbo o mladi ženi, ki je obvarovala svojega moža prezgodnje smrti. Gre za pomensko večplastno besedilo. Glavna nit pripovedi je navidez preprosta in jasna, vendar podana z mojstrstvom pripovedovalca, v katerem se je z ustnim izročilom nakopičilo znanje in duhovni napotki mnogoterih generacij. Pred nami se vrstijo izklesani liki modrecev, asketov, puščavnikov in vidcev. Med njimi po odlikah svojega značaja najbolj blesti Savitri. V svetovni literaturi le stežka najdemo ženski lik s tako plemenitimi potezami, prizori pa so obogateni s simbolnimi, celo mističnimi razsežnostmi, ki so vedno znova navdih za strokovnjake in umetnike širom po svetu.

Deli