Oprema muzejske trgovine Lectarije je nastala v letih 1939/1940 po naročilu medičarja in svečarja Jakoba Krbavčiča in njegove žene Henriete. Izvedbo načrtov sta zaupala arhitektu Jožetu Plečniku. Eden največjih slovenskih arhitektov je znal razbrati tudi v navidez skromnih svečarskih, medičarskih in lectarskih izdelkih ter drugih izdelkih slovenske ljudske obrti mojstrstvo oblike in lepoto materiala ter njuno skladnost.

Zato je ustvaril posebno okolje, v katerem so lahko ti predmeti zaživeli v polnem sijaju. Oprema trgovine vzbuja bolj vtis dnevne sobe ali meščanske sprejemnice kot pa za tiste čase značilne prodajalne s pultom in policami za njim. Za Lectarijo je značilna masivna okrogla miza iz umetnega kamna, ki kraljuje na sredi prostora, nad njo pa se bohoti mogočen lesen lestenec s podstavki za sveče. Stene je Plečnik oblekel v lesene vitrine in klopi iz visokorasle smreke ter jih zaščitil s čebeljim voskom. Sestavni del trgovine sta bila tudi velik, prostostoječ medeninast svečnik in prav tako medeninasta namizna tehtnica. Izložbo še vedno krasi velika spirala iz medi s podstavki za prodajne izdelke.

Lectarijo v središču Ljubljane, na Kongresnem trgu 5, sta uresničila in vodila Robert in Henrieta Freyer, ki sta v obdobju naraščajočega fašizma ustvarila trgovino za tedanji slovenski narodno zavedni meščanski okus. Prodajala sta lectarske in svečarske izdelke Krbavčičeve delavnice in Steletove delavnice v Kamniku, ribniško in prekmursko lončenino, idrijske in lepoglavske čipke, belokranjske vezenine, lesene stružene in poslikane krožnike, sklede, šatulje in skrinjice ter kroparske kovaške izdelke. Posebej za Lectarijo pa so nastajali tudi svečniki, simbolične jaslice in stilizirana božična drevesca, podstavki za pirhe, šatulje, poslikane sveče in podobni izdelki po načrtih Jožeta Plečnika in njegovih učencev. V trgovini so se radi ustavljali tudi nekateri znani meščani in umetniki, saj je Robert Freyer pripravljal izvrstno medico, sam pa je tudi izdeloval sveče s postopkom vlivanja voska v modele.

Freyerjeva Lectarija je preživela burno obdobje druge svetovne vojne in tudi prvi povojni čas. Leta 1948 pa je bilo lastnikoma odvzeto dovoljenje za prodajo in lokal nacionaliziran. Lectarija je postala ena od prodajaln državnega podjetja Dom, Robert Freyer pa njegov tehnični direktor. Po smrti zakoncev Freyer je podjetje Dom slabo skrbelo za trgovinico, kljub temu, da je bila Plečnikova oprema že leta 1950 spomeniško zaščitena.

Na začetku devetdesetih let je podjetje Dom prešlo v privatno last in tedaj je oprema Lectarije doživela več grobih posegov. Ko je bila po sodni poti vrnjena potomcema zakoncev Freyer, Roku in Agati, sta jo leta 2000 podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju, da bi jo zaščitila pred nadaljnjim propadanjem. Oprema Lectarije je bila s temeljitimi restavratorskimi posegi povrnjena v prvotno stanje in kot rekonstrukcija nekdanje trgovine umeščena v novo razstavno hišo SEM. Tu zdaj živi svoje novo, dvojno življenje – kot muzealija in obenem kot muzejska trgovina.