Slovenski etnografski muzej

Ogrožene slovenske pasme drobnice kot genetski vir za študije molekularnih posledic živinoreje in evolucije

Dodatni podatki 
Koze s svojm lastnikom, Robidišče. Foto B. Orel, 1951.

Slovenski etnografski muzej je z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za zoologijo, vključen v projekt ARRS J4-1768 Ogrožene slovenske pasme drobnice kot genetski vir za študije molekularnih posledic živinoreje in evolucije, ki ga vodi prof. dr. Simon Horvat. Iz SEM pri projektu sodelujeta kustodinji Barbara Sosič in dr. Bojana Rogelj Škafar.

Projekt se osredotoča na slovensko avtohtono pasmo drežniške koze, ki ni pomembna le za Slovenijo, temveč tudi globalno za širša alpska in predalpska območja ter druge podobne geografske in klimatske regije. Ta populacija je pomemben genetski vir, ki še vedno nosi prilagojene in selektivne alele za takšen habitat, ki so jih visoko produktivne komercialne pasme že izgubile zaradi intenzivne selekcije in prilagoditve na intenzivne pogoje reje v hlevu. Drežniška pasma je dobro prilagojena skromnim in sušnim alpskim razmeram, ki se bodo z globalnim višanjem temperatur verjetno razširile še v druga okolja. Zato so genetske raziskave redkih lokalnih slovenskih pasem, kot je drežniška koza, pomembne zaradi njihove genetske in fenotipske variabilnosti, ki jo taka populacija še ohranja.

SEM kot partner v projektu sistematično, po zgodovinskih virih in literaturi na eni strani ter s terenskim delom na drugi, izvaja raziskavo snovnih in nesnovnih vidikov kozjereje in načina življenja kozjerejcev, med drugim znanj in veščin, ki se ohranjajo v današnjem času pri reji avtohtonih drežniških koz. Slednje je potrebna dopolnitev genetskih raziskav, saj predvidevamo, da se bodo njihovi izsledki potrdili tudi z zgodovinskimi viri in ustnimi pričevanji.

Po pregledu zgodovinskih virov in glede na današnjo prakso reje drežniških koz je jasno, da gre zaradi majhnosti populacije in le 15-kilometerskega območja med Drežnico in Bovcem, kjer jo še redijo, za ogroženo pasmo. Čeprav gre za izredno skromno in prilagodljivo pasmo, je ta zaradi tradicionalnega načina reje, kot sta sezonska paša mlečnega tipa drežniških koz in povsem poseben način reje mesnega tipa koz, tik pred izumrtjem.

Do sedaj še ni bila izvedena sistematična etnološka študija pregleda in analize zgodovinskih virov in ustnega izročila pri današnjih rejcih, niti pri njih še ni bilo pridobljeno vizualno gradivo. Raziskava poteka v obeh ustanovah vzporedno tudi na terenu, kjer ekipa SEM ob opazovanju z udeležbo in opravljanju intervjujev pri rejcih in njihovih družinah zbira gradivo z namenom pridobivanja etnoloških in zgodovinskih podatkov. Ekipa Biotehniške fakultete vlaga posebne napore v vzorčenje populacije drežniške koze in alpskega kozoroga. Sestavni del raziskave sta snemanje vizualnega gradiva letnega rejskega cikla za dokumentarni film in pridobivanje drugega gradiva za razstavo, načrtovano ob koncu projekta.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Groblje 3, 1230 Domžale

Slovenski etnografski muzej
Metelkova 2, Ljubljana

Paša koz na planini Božca. Foto B. Sosič, 2019.
Deli